Različne skupine simbolov so na igralnem zaslonu pogosto predstavljene z različnimi vizualnimi poudarki. Osnovni simboli sestavljajo običajno podobo igre, posebni pa z barvo, obliko, velikostjo ali animacijo nakazujejo svojo funkcijo. Pri predstavitvi vsebin, kot je casino online bonus, se srečujejo grafični elementi in pojasnila o ponudbi, medtem ko sama igra uporablja vizualne znake za razlikovanje posameznih mehanik.
Štiri vrste posebnih simbolov
Scatter, wild, multiplikator in razširjajoči se simbol imajo različne vloge, zato jih oblikovalci običajno ločijo z več kot enim vizualnim znakom. Barva lahko pomaga pri hitrem prepoznavanju, oblika pa pri razlikovanju tudi takrat, ko se na zaslonu hkrati pojavi več vrst simbolov. Pomembni so še položaj, napis in čas prikaza.
- Scatter: pogosto izstopa kot samostojen znak, ki se lahko pojavi na različnih mestih igralnega polja. Njegova podoba je lahko povezana z osrednjim motivom igre.
- Wild: navadno uporablja jasno oznako ali prepoznaven motiv, da je njegova posebna vloga razvidna v primerjavi z običajnimi simboli.
- Multiplikator: vrednost je lahko zapisana s številko ali znakom, kar omogoča neposredno zaznavo prikazane vrednosti.
- Razširjajoči se simbol: njegova sprememba velikosti ali zasedenega prostora na polju je osrednji del vizualnega sporočila.
Scatter kot prostorski signal
Scatter se pogosto razlikuje predvsem po tem, da ni vezan na eno samo mesto na igralnem polju. To je mogoče poudariti z izrazito silhueto, svetlejšim robom ali dekorativnim ozadjem. Ko se simbol pojavi na več mestih, lahko enotna podoba pomaga povezati razpršene položaje v razumljivo celoto.
Animacija lahko opozori na pojav, vendar je njeno trajanje in izraznost mogoče uravnotežiti z berljivostjo drugih elementov. Kratek svetlobni poudarek, sprememba barve ali mirno utripanje so različni načini, kako prikazati pomembnost simbola. Jasna oznaka ob tem uporabniku pomaga povezati videz s funkcijo.
Wild in zamenjava vizualnih vlog
Wild je pogosto zasnovan tako, da se opazno razlikuje od običajnih znakov, saj njegova funkcija vključuje zamenjavo v določenih kombinacijah. To razliko lahko ustvarijo napis, poseben okvir ali motiv, ki se pojavlja samo pri tej vrsti simbola. Enotnost teh znakov skozi igro podpira hitro prepoznavanje tudi ob spreminjanju ozadja ali prizora.
Pri prikazu je pomembna ločitev med stalnimi značilnostmi in učinki ob pojavu. Osnovna oblika simbola lahko ostane prepoznavna, medtem ko kratka animacija označi njegovo uporabo. Novinarske vsebine na dnevnik.si sodijo na področje informiranja; takšna medijska vsebina je drugačne vrste kot grafični jezik, s katerim igralni zaslon predstavi posebne simbole.
Številčna vrednost multiplikatorja
Multiplikator se pogosto opira na številko, ker je ta neposreden prikaz vrednosti. Velikost pisave, kontrast z ozadjem in položaj ob pripadajočem elementu vplivajo na to, kako hitro je mogoče povezati številko z njenim kontekstom. Dodatni barvni poudarek lahko okrepi razliko, vendar naj ne tekmuje z vrednostjo, ki je osrednji podatek.
Če se multiplikator spremeni ali se jih prikaže več, lahko dosledna grafična hierarhija olajša primerjavo. Enak slog številk in oznak povezuje različne prikaze, medtem ko sprememba vrednosti ostane jasno vidna. Tako se vizualna komunikacija opira na ponovljive znake, ne zgolj na animacijo.
Razširjanje in sprememba igralnega polja
Pri razširjajočem se simbolu je sprememba njegove površine glavni znak funkcije. Simbol se lahko razširi čez več mest, pri čemer obroba, ozadje ali kratko gibanje pokažejo, kateri del polja je zajet. Pomembno je, da nova velikost ostane čitljiva in da se še vedno loči od sosednjih simbolov.
Vizualno razširjanje lahko spremlja tudi sprememba kompozicije: drugi elementi se umaknejo, ozadje se umiri ali pa simbol dobi bolj poudarjen okvir. Pri tem je koristno, da zasnova ohranja stabilne referenčne točke, kot so robovi polja in položaji oznak. Zbirke kulturne dediščine na kamra.si prikazujejo gradivo v dokumentarnem kontekstu; pri igralnih zaslonih pa je razporeditev elementov namenjena neposrednemu razumevanju vizualne spremembe.
Berljivost kot skupno merilo
Različne mehanike lahko uporabljajo podobne barve ali motive, vendar mora biti njihova funkcija razločljiva. Pri tem pomagajo kombinacije znakov: barva skupaj z obliko, napis skupaj s položajem ter animacija skupaj s spremembo velikosti. Uporabnost takšne kombinacije je mogoče presojati tudi z vidika dostopnosti, saj barva sama ne ponuja enakega namiga v vseh okoliščinah.
Organizacije, kot je sfc.si, delujejo na svojem področju in ne opredeljujejo grafičnih pravil za igralne avtomate. Pri oblikovanju zaslona pa ostaja praktično vprašanje, ali uporabnik lahko prepozna vrsto posebnega simbola, njegovo mesto in prikazano vrednost brez odvečnega vizualnega iskanja.
Za oblikovalca je konkretna posledica jasna: vsaki mehaniki je treba dodeliti prepoznaven vizualni znak, ki ostane berljiv tako v mirujočem prikazu kot med animacijo.